Več o mikrobiomih si oglejte na tej strani – https://aspergillosis.org/the-host-its-microbiome-and-their-aspergillosis/?highlight=microbiomes
Črevesni mikrobiom – duševno zdravje in imunski sistem
Najbolj dobro preučen mikrobiom je mikrobiom črevesja. V črevesju je približno 100 bilijonov (100 000 000 000 000!) bakterij okoli 1000 različnih vrst. Te bakterije lahko komunicirajo z možgani prek nečesa, kar se imenuje os mikrobiota-črevesje-možgani, ki opisuje dvosmerno interakcijo med možgani in črevesjem. Črevesje je sposobno pošiljati sporočila možganom v obliki kemikalij (imenovanih nevrotransmiterji), ki potujejo po živcih in skozi krvni obtok, da dosežejo možgane, kjer imajo različne učinke. Te nevrotransmiterje proizvajajo bakterije, ki živijo v črevesju.
Črevesni mikrobiom je regulator ravni stresa in tesnobe ter močno vpliva na razpoloženje in depresijo. To je bilo dokazano z več študijami. Študije na miših so na primer pokazale, da imajo tisti, ki nimajo črevesnega mikrobioma (imenovane miši brez mikrobov), nenormalno močan odziv na stres v primerjavi z mišmi, ki imajo črevesni mikrobiom.[1]. Zanimivo je, da se je ta povečan odziv zmanjšal po dodatku rezidenčne črevesne bakterije, imenovane Bifidobacterium. Ta vrsta, skupaj z drugo ključno vrsto, imenovano Lactobacillus, se je izkazalo, da znatno zmanjša anksioznost pri ljudeh[2]. Presaditev fekalne mikrobiote (FMT) je postopek, pri katerem se iztrebki zdravega darovalca presadijo v prejemnika, da se vzpostavi ravnovesje bakterij v njegovem črevesju. Poskusi FMT so bili izvedeni od zdravih bolnikov do tistih z depresivnimi in anksioznostjo podobnimi simptomi in obratno; v vsakem primeru so bolni bolniki poročali o zmanjšanju simptomov po presaditvi, zdravi bolniki pa o povečanju simptomov[3]. Končno, serotonin je hormon, ki deluje v možganih in povzroča pozitivno in veselo razpoloženje. Ta hormon proizvajajo črevesne bakterije in dejansko približno 90 % telesnega serotonina tvorijo te bakterije.[4]. To je le nekaj primerov, ki prikazujejo vplive črevesnih bakterij na duševno zdravje.
Če želite prebrati več o vplivu črevesnega mikrobioma na duševno zdravje, si oglejte ta članek BBC – https://bbc.in/3npHwet
Na naš imunski sistem (tj. sistem, ki nam pomaga pri boju proti okužbi) vpliva tudi črevesni mikrobiom. Različne črevesne bakterije lahko stimulirajo imunske celice (T celice), da se specializirajo v določeno vrsto celic, imenovane T regulatorne celice (ali Tregs). Tregi zavirajo imunski sistem in zato se lahko zaradi zmanjšane aktivacije teh imunskih celic razvijejo pretirane alergijske reakcije (npr. ekcem). V črevesju so nekatere bakterije sposobne aktivirati Tregs. To kaže na možnost dajanja teh vrst bolnikom s prekomerno aktivnimi alergijskimi odzivi, da bi olajšali alergijo in vnetje. Ta hipoteza daje začetne rezultate, ki so spodbudni, na primer pri ekcemih, https://nationaleczema.org/topical-microbiome/. Oglejte si tudi razdelek na koncu o probiotikih.
Mikrobiom pljuč in črevesja – alergija in astma
Spodnje dihalne poti so dom drugačni populaciji mikroorganizmov - imenovanem pljučni mikrobiom. Sestava tega mikrobioma se razlikuje od sestave črevesja. V pljučih je veliko manj bakterij v primerjavi s črevesjem in to okolje je veliko težje preučiti, predvsem zato, ker so metode pridobivanja vzorcev pljuč invazivne. Sprva je veljalo, da so pljuča sterilno okolje, ki ne vsebuje bakterij, pljučni mikrobiom pa je bil odkrit šele v zadnjih letih, zato je o tej populaciji znanega veliko manj v primerjavi s črevesjem.
Znano je, da pljučni mikrobiom igra pomembno vlogo pri zdravju dihal in da je zmanjšana raznolikost vrst mikrobov povezana z boleznijo – pri čemer je večje zmanjšanje raznolikosti povezano s hujšo boleznijo. Pomembno je, da je pljučni mikrobiom povezan s črevesnim mikrobiomom preko osi pljuč in črevesja in bolezni dihal in prebavil so pogosto prisotne skupaj. Oba sta povezana z imunskim sistemom in komunikacija poteka, tako kot pri črevesju in možganih, prek kemičnih prenosnikov. To pomeni, da se zdi, da spremembe v črevesnem mikrobiomu vplivajo na alergijske odzive dihalnih poti in astmo. Več študij je pokazalo, da imajo bolniki z astmo spremenjeno paleto vrst v pljučnih in črevesnih mikrobiomih v primerjavi z osebami, ki niso astmatične, in naj bi to neravnovesje prispevalo k preobčutljivosti in hiperreaktivnosti imunskega sistema.
Ena vrsta bakterij, imenovana Bacteroides fragilis (B. fragilis) je bilo prikazano na eksperimentalnih mišjih modelih (namenjenih simulaciji astme) za uravnavanje ravnovesja med vrsto imunskega odziva, ki ga telo proizvede[5]. Alergijske vnetne odzive proizvaja posebna pot (imenovana pot Th2), medtem ko nealergijske imunske odzive proizvaja druga pot (Th1). Ta vrsta bakterij je pomembna, ker nadzoruje ravnotežje med tema dvema potma, da zagotovi, da noben od odzivov ne postane prevladujoč. B. fragilis temelji na ogljikovih hidratih, imenovanih N-glikan, proizvodnja N-glikana pa je zmanjšana pri bolnikih s hudo astmo[6]. Zaradi tega je težje B.fragilis povečati, zato je bolj verjetno, da bi lahko prevladoval alergijski (Th2) odziv, saj ravnovesje med obema potma postane manj regulirano. To je en primer, kako pomembne so lahko črevesne bakterije pri bolezni, kot je alergijska astma.
Kliknite to povezavo, če želite prebrati več o povezavi črevesja in pljuč ter njenem pomenu pri bolezni COVID-19 – https://bit.ly/3FooPOp
Prihodnost – probiotiki, FMT in raziskave
Probiotiki so opredeljeni kot "živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v ustreznih količinah koristijo za zdravje gostitelja (osebe)". Na voljo so v različnih oblikah in se jemljejo zaradi različnih zdravstvenih koristi, pri čemer imajo različne sestave bakterij različno.
Probiotike so v zadnjih letih raziskali za uporabo pri bolnikih z astmo z alergijsko preobčutljivostjo. Opravljenih je bilo nekaj poskusov za testiranje probiotikov kot zdravljenja astme in so se izkazali za uspešne. Na primer, ena študija je dala probiotike 160 otrokom z astmo, starim od 6 do 18 let, v obliki kapsul za 3 mesece; rezultati so pokazali, da so imeli bolniki zmanjšano resnost astme, izboljšan nadzor astme, povečano najvišjo hitrost izdiha in zmanjšano raven IgE (označevalec alergije).[7]. Omeniti velja, da je bilo veliko študij, opravljenih na to temo, opravljenih na miših ali otrocih, rezultati pa so nedosledni, zato je potrebnih več raziskav na tem področju, preden lahko probiotike priporočimo kot zdravljenje.
FMT je uveljavljeno učinkovito zdravljenje za Clostridium difficile okužbe, vendar poskusi pri alergijskih boleznih še niso v celoti raziskani. Trenutno poteka klinično preskušanje za peroralno inkapsulirano FMT pri zdravljenju alergije na arašide in faza I je bila zaključena, vendar rezultati še niso objavljeni. Ker bo teh preskušanj vse več, je verjetno, da se bodo razširili na alergijsko astmo in morda celo alergijsko Aspergillus-preobčutljivost. V sedanjem stanju obstaja nekaj odpora proti takšnim preizkušnjam, saj nekateri ljudje nasprotujejo ali 'zasedajo' ideji o prenašanju blata z ene osebe na drugo. Vendar v resnici FMT ni presaditev blata, temveč mikrobiote iz črevesja. Poleg tega vsa preskušanja FMT niso imela pozitivnih rezultatov – preskušanje pri bolnikih s presaditvijo hematopoetskih matičnih celic se je izkazalo za usodno za enega moškega, ki je prejel vzorec darovalca, ki ni bil pregledan za odporno na zdravila E.coli [8]. Raziskave FMT za alergijo so še v zgodnjih fazah in potrebnih je več raziskav, da bi zagotovili njeno varnost, vendar ni dvoma, da ima velik potencial za prihodnost.
Kljub temu je ohranjanje zdravega ravnovesja bakterij v mikrobiomih črevesja in pljuč pomembno za zdravje in dobro počutje vseh. K temu pripomore tudi a zdrava uravnotežena prehrana, ki vsebuje veliko vlaknin in uživanje hrane, ki vsebuje veliko koristnih bakterij, kot sta naravni jogurt ali kefir. Čeprav jih NZS prej ni priporočal za zdravljenje, boste morda želeli razmisliti jemanje probiotika. Vendar se morate zavedati, da se probiotiki štejejo za prehranska dopolnila v nasprotju z zdravili, zato proizvodnja teh izdelkov ni regulirana, kar pomeni, da ne morete biti prepričani, da vsebujejo bakterije, navedene na etiketi. Omeniti velja tudi, da so probiotiki, uporabljeni v kliničnih preskušanjih, verjetno učinkovitejši od tistih, ki jih je mogoče kupiti v prosti prodaji, saj verjetno vsebujejo večji odmerek in več vrst.
Obstajajo dobri dokazi, da je jemanje probiotika med jemanjem antibiotikov učinkovito pri zmanjševanju driske, povezane z antibiotiki, vendar to še ni priporočeno zdravljenje. Glavne vrste, na katere morate biti pozorni, so Lactobacillus (L) rhamnosus. L. acidophilus in L.casei. Prav tako Bifidobacterium (B) lactis in Saccharomyces (S) boulardii. Da bi bili ti probiotiki učinkoviti, je potreben odmerek 10 milijard (10^10) cfu (bakterij). Če izdelek ne navaja odmerka, je verjetno, da ne vsebuje dovolj bakterij, da bi imel pomemben učinek. Poleg tega odmerek, večji od 10 milijard, ni koristen in lahko povzroči škodljive učinke na zdravje, kot so bolečine v trebuhu. Študija, opravljena na Nizozemskem, je pripravila seznam priporočenih probiotikov različnih proizvajalcev za zdravljenje driske med jemanjem antibiotikov. Ta študija ni bila opravljena v Združenem kraljestvu, zato vsi ti probiotiki morda niso na voljo tukaj, vendar je vredno ogleda. Oglejte si ta seznam tukaj. Upoštevajte, da je ocena s tremi zvezdicami najboljša, vendar je ocena z eno zvezdico še vedno vredna priporočila.
Za zaključek vemo, da so mikrobiomi izjemno pomembni za naše zdravje, zato poskrbite za svoje, kolikor lahko.
Želite vedeti, kaj jesti za zdravo črevesje? Sledite tej povezavi – https://bbc.in/31Rhfx1
[1] https://physoc.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1113/jphysiol.2004.063388
[2] https://www.cambridge.org/core/journals/british-journal-of-nutrition/article/assessment-of-psychotropiclike-properties-of-a-probiotic-formulation-lactobacillus-helveticus-r0052-and-bifidobacterium-longum-r0175-in-rats-and-human-subjects/2BD9977C6DB7EA40FC9FFA1933C024EA
[3] https://bmcpsychiatry.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12888-020-02654-5
[4] https://ieeexplore.ieee.org/document/8110878
[5] https://academic.oup.com/glycob/article/25/4/368/1988548
[6] https://www.researchgate.net/publication/233880834_Transcriptome_analysis_reveals_upregulation_of_bitter_taste_receptors_in_severe_asthmatics
[7] Učinkovitost dajanja laktobacilov pri šoloobveznih otrocih z astmo: randomizirano, s placebom kontrolirano preskušanje – PubMed (nih.gov)
[8] https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1910437?query=featured_home